:: wikimiki.org ::

Outhier

Outhier

Réginaud Outhier, francoski kartograf in opat,
- 16. avgust 1694, † 12. april 1774. Leta 1727 je Outhier iznašel pogonski mehanizem za nebesni globus in izdelal planetarij. Izboljšal je kilometrski števec, ki ga je izdelal Meynier leta 1724. Leta 1736 je sodeloval v Maupertuisovi odpravi v Torneälvsko dolino na Laponskem. Po vrnitvi je Outhier leta 1746 izdal potni dnevnik Journal d'un Voyage au Nord en 1736 & 1737, v katerem si je dan za dnem zapisoval podatke o delu odprave in naredil veliko skic. Outhier, Réginaud Outhier Outhier, Réginaud Outhier Outhier, Réginaud Outhier Outhier, Réginaud Outhier

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji. Njihovo število ocenjujejo na okoli 59 milijonov (ocena za julij 2000). Govorijo francoščino. Veliko Francozov živi med drugim v ZDA, Kanadi in celo na Irskem. Ker je bila nekoč Francija kolonialna sila, živijo Francozi tudi drugod po svetu, največ v Afriki.

Glej tudi

- demografija Francije,
- seznam ljudstev.
- Kategorija:Narodi

Kartograf

Kartográf je oseba, ki deluje na področju kartografije.

Glej tudi

- seznam kartografov Kategorija:Kartografija
-

16. avgust

16. avgust je 228. dan leta (229. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 137 dni.

Dogodki

- 605 pr. n. št. - Nebukadnezar II. zavlada Babilonu
- 1443 - Habsburžani in Celjski grofje podpišejo pogodbo o dedovanju za primer, če katera rodbina izumre
- 1896 - z najdbo zlata v Klondiku se prične zlata mrzlica
- 1914 - Nemška kopenska vojska zavzame Leige.
- 1921 - Aleksandar Karađorđević na prestolu nasledi Petra I.
- 1924 - ustanovljena Ljubljanska borza
- 1934 - konec ameriške okupacije Haitija
- 1960 - britanska vlada prizna neodvisnost Cipra
- 1962 - odprt predor pod Mont Blancom

Rojstva

- 1055 - Malik Šah, seldžuški sultan (možen rojstni datum je tudi 6. avgust) († 1092)
- 1694 - Réginaud Outhier, francoski kartograf, opat († 1774)
- 1744 - Pierre-François-André Méchain, francoski astronom († 1804)
- 1821 - Arthur Cayley, angleški matematik, odvetnik († 1895)
- 1832 - Wilhelm Max Wundt, nemški psiholog († 1920)
- 1867 - Ronald Montagu Burrows, angleški arheolog († 1920)
- 1881 - sir Alexander Fleming, škotski bakteriolog, nobelovec 1945 († 1945)
- 1888 - Thomas Edward Lawrence - Lawrence Arabski, valižanski arheolog, diplomat, obveščevalec, vojskovodja († 1935)
- 1900 - Elvira Kralj, slovenska gledališka in filmska igralka († 1978)
- 1901 - Vladimir Kralj, slovenski pisatelj, gledališki kritik († 1969)
- 1904 - Genda Minoru, japonski mornariški častnik, politik († 1989)
- 1905 - Marian Rejewski, poljski matematik, kriptolog († 1980)
- 1908 - Gerald Maurice Clemence, ameriški astronom († 1974)
- 1913 - Menahem Begin, izraelski premier, nobelovec 1978 († 1992)
- 1920 - Charles Bukowski, ameriški pisatelj, pesnik († 1994)
- 1958 - Madonna Louise Veronica Ciccone - Madonna, ameriška pevka
- 1968 - Mateja Svet, slovenska alpska smučarka

Smrti

- 1705 - Jakob Bernoulli I., švicarski matematik (
- 1654)
- 1886 - Gadadhar Čatopadhjaja - Ramakrišna Paramahamsa, indijski filozof, prenovitelj (
- 1836)
- 1899 - Robert Wilhelm Bunsen, nemški kemik, fizik (
- 1811)
- 1926 - Rudolph Valentino, italijansko - ameriški filmski igralec (
- 1895)
- 1948 - George Herman »Babe« Ruth, ameriški igralec baseballa (
- 1895)
- 1949 - Margaret Munnerlyn Mitchell, ameriška pisateljica (
- 1900)
- 1956 - Blaskó Béla Ferenc Dezső - Bela Lugosi, madžarsko - ameriški filmski igralec (
- 1882)
- 1973 - Selman Abraham Waksman, ameriški mikrobiolog ukrajinskega rodu, nobelovec 1952 (
- 1888)
- 1975 - Carlos Raúl Villanueva, venezuelski arhitekt (
- 1900)
- 1977 - Elvis Aron Presley, ameriški pevec (
- 1935)
- 2005 - Roger Louis Schutz-Marsauche - brat Roger, švicarsko - francoski teolog (
- 1915)

Prazniki in obredi

---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 15. avgust - 17. avgust - 16. julij - 16. september - seznam vseh dni 816 ja:8月16日 ko:8월 16일 ms:16 Ogos simple:August 16 th:16 สิงหาคม

1694

Stoletja: 16. stoletje - 17. stoletje - 18. stoletje Desetletja: 1640. 1650. 1660. 1670. 1680. - 1690. - 1700. 1710. 1720. 1730. 1740. Leta: 1689 1690 1691 1692 1693 - 1694 - 1695 1696 1697 1698 1699 ---- Dogodki:
- 1. januar Rojstva
- 16. avgust - Réginaud Outhier, francoski kartograf, opat († 1774) Smrti
- 25. november - Ismael Bullialdus, francoski astronom (
- 1605) Glej tudi 0-1694 ko:1694년

12. april

12. april je 102. dan leta (103. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 263 dni.

Dogodki

- 1861 - z napadom na Fort Sumter se prične ameriška državljanska vojna
- 1913 - Ivan Cankar ima v Ljubljani predavanje Slovenci in Jugoslovani
- 1941 - Beograd kapitulira
- 1945:
- - Franklin Delano Roosevelt umre, Harry Truman postane predsednik ZDA
- - princ Norodom Sihanuk razglasi neodvisnost Kambodže
- 1954 - pričetek procesa proti Robertu Oppenheimerju
- 1961- Jurij Gagarin kot prvi človek obkroži Zemljo
- 1998- katastrofalni potres v Posočju moči 5,6 stopnje po Richterju

Rojstva

- 1500 - Joachim Camerarius, nemški učenjak († 1574)
- 1539 - Garcilaso de la Vega - El Inca, španski letopisec († 1616)
- 1722 - Pietro Nardini, italijanski violinist, skladatelj († 1793)
- 1823 - Aleksander Nikolajevič Ostrovski, ruski dramatik († 1886)
- 1860 - Vadžirananavarorasa, tajski knez († 1921)
- 1869 - Rihard Jakopič, slovenski slikar († 1943)
- 1871 - Joanis Metaksas, grški general, premier († 1941)
- 1892 - Johnny Dodds, ameriški jazzovski klarinetist († 1940)
- 1907 - Felix de Weldon, avstrijsko - ameriški kipar († 2003)
- 1914 - Adriaan Blaauw, nizozemski astronom
- 1917 - Džemal Bijedić, bosanski politik († 1977)

Smrti

- 1774 - Réginaud Outhier, francoski kartograf, opat (
- 1694)
- 1817 - Charles Messier, francoski astronom (
- 1730)
- 1912 - Janez Mencinger, slovenski pisatelj, satirik (
- 1838)
- 1938 - Fjodor Ivanovič Šaljapin, ruski basist (
- 1873)
- 1945 - Franklin Delano Roosevelt, ameriški predsednik (
- 1882)
- 1966 - Janez Jalen, slovenski pisatelj (
- 1891)
- 1969 - Daniel François Malherbe, južnoafriški pisatelj, pesnik, dramatik (
- 1881)
- 1974 - Freda Josephine McDonald - Josephine Baker, ameriško - francoska plesalka, igralka, pevka (
- 1906)
- 1981 - Joseph Louis »The Brown Bomber« Barrow, ameriški boksar (
- 1914)
- 1998 - Charles Sibley, ameriški ornitolog, molekularni biolog (
- 1917)
- 2003 - Cecil Howard Green, ameriški podjetnik, filantrop (
- 1900)

Prazniki in obredi

- Etiopija - ortodoksni velikonočni ponedeljek ---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 11. april - 13. april - 12. marec - 12. maj - seznam vseh dni 412 ja:4月12日 ko:4월 12일 ms:12 April simple:April 12 th:12 เมษายน

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okoli Sonca. V astronomiji je določeno več vrst let:
- siderično leto (ali zvezdno leto): dejanski obhodni čas Zemlje v katerem enkrat obkroži Sonce, merjen v nepomičnem sestavu (kot so nepomične zvezde, latinsko sidus). Povprečna dolžina sideričnega leta je: :: 365,256363051 dni za epoho J2000 (1. januar 2000, 12^h zemeljski čas).
- tropsko leto
- anomalistično leto
- ekliptično leto
- julijansko leto
- Gaussovo leto traja 365,2568983 in je izpeljano iz Gaussove gravitacijske konstante k, ki je številčna vrednost splošne gravitacijske konstante κ, izražene v enotah Sončeve mase. Leta 1976 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) preko Gaussovega leta še natančneje določila astronomsko enoto. Brezmasni delec bi na tej razdalji v nemotenemu tiru imel obhodni čas natanko 1 Gaussovega leta.
- Besslovo leto (annus fictus) je tropsko leto, ko srednje sonce doseže ekliptično dolžino 280°. To je skoraj vedno ali blizu 1. januarja. Približna enačba za izračun trenutnega časa v Besselovih letih iz julijanskega dneva (JD) je: :: B = 2000 + (JD - 2451544,53)/365,242189
- leto sveta (Anno mundi)

Glej tudi

- koledarsko leto, proračunsko leto, prestopno leto, Sončevo leto. Kategorija:Druge enote Kategorija:Časovne enote Kategorija:Koledarji ja:年 ms:Tahun simple:Year zh-min-nan:Nî

1724

Stoletja: 17. stoletje - 18. stoletje - 19. stoletje Desetletja: 1670. 1680. 1690. 1700. 1710. - 1720. - 1730. 1740. 1750. 1760. 1770. Leta: 1719 1720 1721 1722 1723 - 1724 - 1725 1726 1727 1728 1729 ---- Dogodki:
- 1. januar Rojstva
- 22. april - Immanuel Kant, nemški filozof († 1804)
- Janez Krstnik Schoettl, slovenski jezuit, matematik, astronom († 1777)
- John Michell, angleški astronom, geolog, filozof († 1793) Smrti
- Glej tudi 0-1724 ko:1724년 simple:1724

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik in astronom,
- 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica. Del svoje mladosti je de Maupertuis preživel kot mušketir. Leta 1723 je postal profesor matematike na Francoski Akademiji znanosti (Académie des sciences). Leta 1728 je obiskal Anglijo, kjer so ga izvolili v Kraljevo družbo. Takrat je tudi začel občudovati pravkar umrlega Newtona. Priložnost, da to pokaže, se mu je ponudila leta 1736, ko so mu zaupali vodstvo odprave in je skupaj s Clairautom, Camusom, Lemonnierjem, Celsiusom in Outhierjem odpotoval v Laponsko (Lapland, Laponija) v povezavi z odpravo Bouguera in de La Condaminea leta 1735 na ekvator v Peru. Obe odpravi naj bi merili dolžino poldnevniške (meridianske) stopinje in s tem izmerili in dokazali sploščenost Zemlje. Uspešen izid odprav bi pomenil novo potrditev Newtonove teorije. Descartesovi pristaši so trdili, da je Zemlja na polih podaljšana, Newtonovi pa, da je sploščena. Cassini in njegov sin J. Cassini sta med leti 1700 do 1720 premerila poldnevniški lok v Franciji in podprla prvo stališče. Maupertuisova odprava je opravila nalogo mnogo hitreje kot La Condamineove v Peruju, toda niti približno tako natančno. Vendar pa sta obe zavrgli stališče Descartesovih pristašev. Maupertuis je za odpravo zbral zelo mlade sodelavce. Clairautu je bilo tedaj 23 let, Camus je bil nekoliko starejši, Lemonnier pa še mlajši. Odprava akademikov je bila videti bolj kakor šolski izlet. Poleg teh 4. akademikov sta se je udeležila še kartograf, opat Outhier in na Švedskem se jim je kot prevajalec pridružil tudi Celsius. Omikani in vedoželjni Outhier je po vrnitvi izdal potni dnevnik, v katerem si je dan za dnem zapisoval podatke o delu odprave. Odpotovali so iz Pariza 20. aprila 1736 in prispeli do Torneälva na severu Skandinavije v začetku julija. Ta kraj iz nekaj lesenih hiš na skrajnem južnem koncu poldnevniškega odseka, ki so ga morali izmeriti. Na severu se raztezajo brezmejni laponski gozdovi, za katere niso imeli niti približnega zemljevida. Najti so morali vzpetine, na katere bi lahko postavili merske naprave, da bi naredili mrežo trikotnikov, podobno Picardovi, čeprav v dosti težjih okoliščinah. Na srečo teče reka Torneälv s severa proti jugu, in če so le vedeli, kje so njene brzice, so lahko pluli po njej. Maupertuis je kupil losjo kožo za 'spanje na tleh' in najel nekaj domačinov za vodnike, nosače, veslače in celo za drvarje, kadar je bilo treba posekati drevje, ki je oviralo pogled pri meritvah vrh gora. 7. julija je njegovo ladjevje z dragocenimi napravami in za preživetje z najpomembnejšimi rečmi odplulo po reki. 6. tednov pozneje so kljub gozdovom, močvirjem in nadležnim laponskim komarjem postavili mrežo trikotnikov. Na severnem krajišču poldnevniškega loka, ki so ga morali izmeriti, pa je ob reki zaselek Kittis. Tam je kupil skedenj in so ga prenesli na vrh gore. Ta bi služil kot usmerjevalna točka. Zraven naj bi postavili veliki sekstant, s katerim so morali določiti lego navpičnice v Kittisu glede na zvezde. Zato so morali sezidati oporni steber. S seboj ni pozabil vzeti niti cementa. Nujno potrebna je bila tudi dobra vidljivost zvezd, nebo pa se tam razjasni le nekaj noči sredi oktobra. Tako so imeli le 4 dni časa, da se vrnejo v Torneälv, preden bi reka popolnoma zamrznila. Sekstant so prestavili na drug steber, da so določili navpičnico iz Torneälva in pripravili palice, da so izmerili osnovnico trikotniškega sestava, razdaljo 10 km po zamrznjeni rečni gladini. S seboj je vzel za meritve seženj dolgo železno palico in Réaumurjev termometer. Ta železna palica je merila 1 seženj samo v sobi, kjer je Réaumurjev termometer kazal 15 stopinj. Zato so morali sobo, kjer je Camus rezal lesene drogove, segreti na to temperaturo. Da dolžna ni preegla debeline tankega lista papirja, je moral na vsak konec palice zabiti žebelj in mu previdno odpiliti glavico. 20. decembra so se na saneh odpeljali izmerit osnovnico. Bilo je minus 20 stopinj Celzija, zaledenelo reko je pokrivala 60 cm debela plast snega, Sonce je vzhajalo okoli poldneva in zahajalo uro pozneje. Kljub temu so v enem tednu izmerili osnovnico in razlika med obema izmerkoma je bila 4 palce, okoli 10 cm. Vrnili so se v Torneälv. Zdaj so morali le še računati. To pa ni bilo težko, še posebej za Clairauta ne. V nekaj dneh so dobili rezultat. 1 stopinja poldnevnika na Laponskem meri 57395 sežnjev. Zemlja je na tečajih res sploščena. 2. leti kasneje je perujska odprava, potem ko je morala premagati velikanske ovire, dobila povsem enake rezultate. Ko sta se Maupertuis leta 1738 in Bouguer leta 1749 iz Peruja vrnila v Francijo, sta objavila svoje izsledke v delu La Figure de la Terre. Poleg teoretičnih dokazov so v obeh delih natančni zemljevidi mreže trikotnikov, ki so jo uporabili na Laponskem ob reki Torneälv in v Quitu, ki je tedaj spadal pod Peru, pozneje pa postal prestolnica Ekvadorja. V zvezi s tem odkritjem je Maupertuisa zaradi zaslug pruski kralj Friderik II. Veliki leta 1741 (1744) poklical v Berlin za člana akademije znanosti kjer je leta 1745 (1746) postal njen predsednik. Leta 1743 so ga izvolili v francosko Akademijo znanosti. Po značaju je bil prepirljiv in nepriljubljen. Pomembna so tudi njegova dela o paralaksi Lune in o navtični astronomiji. Leta 1744 je oblikoval načelo najmanjše akcije. Z Voltaireom je bil glede tega v hudem sporu. Načelo, ki ga je kasneje izpopolnil Hamilton, naj bi dokazovalo, da narava izbira najbolj varčno pot pri gibanju teles, svetlobnih žarkov, itd. Načelu je Maupertuis pripisoval globok pomen. Iz njega je izpeljal nekatere teološke posledice in se zapletel v spor z nekaterimi matematiki, ki jih je Voltaire leta 1752 osmešil v knjigi Diatrib doktorja Akakie, papeževega zdravnika, čeprav je Maupertuisa podpiral tudi Euler, ki je leta 1744 zasledoval podobno načelo. Seveda je Maupertuis spor izgubil. Voltaire je bil v besednih bojih nepremagljiv. Pred Voltaireovim posmehovanjem se je Maupertuis umaknil v Basel, kjer se je pridružil Newtonovim pristašem v sporu proti Leibnitzu za prvenstvo pri odkritju infinitezimalnega računa in izdelavi matematične analize. Na celini je bil glede tega v manjšini. Ta spor je najbrž tudi pospešil njegovo smrt. Vendar sta imela oba, Mauperius in Voltaire, velike zasluge za to, da se je Newtonova mehanika razširila tudi po Franciji. Oba sta se dlje časa mudila v Angliji in oba sta pisala o Newtonovi teoriji. Maupertuis je leta 1728 obravnaval planetne tire s težnostjo Sonca, Voltaire pa je leta 1734 objavil Filozofska pisma Angležem in leta 1738 Elemente Newtonove filozofije. Maupertuis se je zelo zavzemal za načelo najmanjše akcije, če akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa. Pogosto mu rečejo tudi načelo najmanjše nuje ali napora. Izhajal je iz prepričanja, da naj bi narava služila nekemu namenu in naj bi vse naredila s čim manjšim naporom. Načelo naj bi bilo zelo splošno in naj bi povezovalo vse dele fizike. Zato ga je poskušal uporabiti za kar se da različne primere. Pri popolnoma neprožnem trku je telesoma priredil poti, ki sta sorazmerni s hitrostima

v-v_1

v-v_2

, če sta

v_1

začetna hitrost telesa z maso

m_1

v_2

začetna hitrost telesa z maso

m_2

ter v končna hitrost teles. Akcijo je v tem primeru sestavil kot

m_1(v-v_1)^2 + m_2(v-v_2)^2

in iz zahteve, da je najmanjša, izpeljal enačbo: :

v =  \; .

Pri prožnem trku je zahtevi, da je akcija

m_1(v_a-v_1)^2 + m_2(v_b-v_2)^2

najmanjša, dodal še enačbo za ohranitev relativne hitrosti

v_1 - v_2 = v_a - v_b

, da sta spremembi končnih hitrosti enaki

\delta v_a = \delta v_b

. Pri vzvodu je ročici vzel za dani in iskal lego osi. Poti in hitrosti naj bi bili sorazmerni z ročicama

r_1

r_2

. Akcijo je zapisal kot

m_1r_1^2 = m_2 r_2^2

in iz zahteve, da je najmanjša in z enačbo

\delta r_1 + \delta r_2 = 0

dobil pogoj

m_1r_1 = m_2 r_2

. Pri lomu se je motil, njegov račun pri trkih in vzvodu pa je bil dokaj samovoljen. Euler se je zavzel za Maupertuisa, ko se je znašel v težavah. Leta 1753 je potrdil, da je Maupertuis odkril načelo najmanjše akcije. Maupertuis pa mu je priznal zasluge za njegovo obliko načela.

Dela

- Sur la figure de la terre (Pariz 1738),
- Discours sur la parallaxe de la lune (Pariz 1741),
- Discours sur la figure des astres (Pariz 1742),
- Elements de la geographie (Pariz 1742),
- Lettre sur la comete de 1742 (Pariz 1742),
- Astronomic nautique (Pariz 1745, 1746),
- Venus physique (Pariz 1745),
- Essai de cosmologie (Amsterdam 1750).

Zunanje povezave

- [http://www-gap.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Maupertuis.html Stran o Pierre-Louisu Moreauju de Maupertuisu Univerze St Andrews] (v angleščini) Maupertuis, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Pierre-Louis Moreau de

Dan

Dán je ena od različnih enot za čas. Beseda se nanaša na periodo trajanja osvetljenosti dela Zemlje, ko je Sonce nad krajevnim horizontom - t.i. naravni dan ali na celotni dan s temno in svetlo periodo skupaj - t.i. koledarski dan. Različne definicije dneva temeljijo na navideznemu gibanju Sonca po nebu (Sončev dan). Vzrok navideznemu gibanju je vrtenje Zemlje okoli svoje osi, kot tudi kroženje Zemlje na tiru okoli Sonca. Dandanes navadno pravimo, da ima dan 24 ur po 60 minut po 60 sekund, oz. skupaj 86400 sekund. Dan ima lahko tudi 86401 sekundo, če se doda prestopna sekunda oz. teoretično tudi le 86399 sekund, če se prestopna sekunda odvzame, kar se pa v praksi zaenkrat še ni zgodilo.

Glej tudi

- časi od 10 kilosekund do 100 kilosekund
- noč
- danes Kategorija:Druge enote Kategorija:Časovne enote ja:日 nb:Dag simple:Day

Podatek

- Simbolična predstavitev preprostih spoznanj o obravnavanem svetu
- Podatek je poljubna predstavitev s pomočjo simbolov ali analognih veličin, ki ji je pripisan ali se ji lahko pripiše nek pomen
- Podatek je predstavitev dejstva, koncepta ali instrukcije na formalen način (ANSI, ISO)
- Podatki so dejstva, predstavljeni z vrednostmi (številke, znaki, simboli), ki imajo pomen v določenem kontekstu
- Podatki so statične vrednosti shranjene v podatkovni bazi
- Podatki so gola dejstva, zanimiva za končnega uporabnika. Kategorija:Računalništvo Kategorija:Statistika ko:데이터 ja:データ simple:Data

Kategorija:Umrli leta 1774

Ta kategorija zajema ljudi, ki so umrli leta 1774. Kategorija:Leto 1774 1774

Kategorija:Francoski kartografi

Ta kategorija zajema francoske kartografe. Kartografi Kategorija:Kartografi po narodnosti

Poklasis

Poklasis - augalų ir gyvūnų mokslinės klasifikacijos kategorija, žemenė už klasę. Pavyzdžiui, žinduolių klasė skirstoma į du poklasius: pirmažvėriai (Prototheria) - jiems būdingi labai senoviniai bruožai ir maža smegenų dėžė, ir tikrieji žvėrys (Theria). Magnolijainių (Magnoliopsida) arba dviskilčių augalų klasė skirstoma į keletą poklasių: vėdrynažiedžiai, gvazdikažiedžiai, erškėčiažiedžiai ir kt. Category:Biologija

Gry Playstation Hotel Genoa po�ciel Calling Cards zycie

:: RELATED NEWS ::

Ridge Lift
Ridge lift (or 'slope lift') is created when a prevailing wind strikes a geologic obstacle that is large and steep enough to deflect the wind upward. If the wind is strong enough and the ridge high enough, it provides enough force for gliders to stay airborne for long durations or travel great distances. Long mountain ranges such as those found in the United States, New Zealand, and Chile have been used by glider pilots to fly in excess of a thousand kilometers in a single flight.

A-C

- Age Exchange Reminiscence Centre
- Alexander Fleming Laboratory Museum
- All Hallows-by-the-Tower Undercroft Museum
- Anaesthesia Heritage Centre
- Apsley

Gameplay and features

The aim of the game is to duck which breeds in the northernmost areas of Europe and Asia. It is the Old World counterpart of the North American Green-winged Teal, Anas carolinensis, with which it is sometimes considered conspecific. This dabbling

Outhier

Francozi

Glej tudi

Kartograf

Glej tudi

16. avgust

Dogodki

Rojstva

Smrti

Prazniki in obredi

1694

12. april

Dogodki

Rojstva

Smrti

Prazniki in obredi

Leto

Glej tudi

1724

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Dela

Zunanje povezave

Dan

Glej tudi

Podatek

Kategorija:Umrli leta 1774

Kategorija:Francoski kartografi

Poklasis

See also

A-C

Gameplay and features